IZ INSTITUCIJ K LJUDEM 2

Muzej norosti se je uveljavil kot točka pogovora o duševnem zdravju in norosti, o temah, ki sta sicer tipično odrinjeni iz običajnih okolij. Govoriti o ljudeh z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju je še vedno tabu, ljudje so marginalizirani, socialno izključeni, nevidni in neslišni. V družbi pa obstaja trdno prepričanje, da je za zavodskimi zidovi zanje še kar dobro poskrbljeno in da je dezinstitucionalizacija utopija. V projektu Iz institucij k ljudem 2 bomo intenzivno delali na razširitvi mreže obiskovalcev in obiskovalk, s ciljem, da se v Muzeju norosti na konkretnem zgodovinskem primeru seznanijo s tem, zakaj nameščanje ljudi v zavode za dolgotrajno oskrbo škoduje ljudem, skupnostim in družbi. Posebej se bomo posvetili mladim (študenti različnih disciplin, dijaki), predavateljicam in predavateljem, strokovnim delavkam in delavcem (CSD, CUDV, VDC, nevladne organizacije in druge podporne službe pri dolgotrajni oskbi).

Zbirali bomo pričevanja ljudi z izkušnjo življenja v zavodu in/ali psihiatrije. Razstavo Neskončne Trate norosti bomo v enem delu dopolnili s taktilnimi elementi za boljšo dostopnost senzorno oviranim obiskovalcem s tem se bomo trudili delovati inkluzivno in iskati rešitve, ki večajo dostopnost kulture in kulturne dediščine.