Zgodbe s Trat
Vodnik Dom za duševno defektne Trate
Namen knjige Dom za duševno defektne je povečati zavedanje ljudi, da so bili v Zavodu za duševno in živčno bolne na Tratah (1949-2004) težki pogoji za življenje in za delo. S knjigo skušamo prispevati k odpravljanju predstav o popredmeteni množici norcev za zavodskimi zidovi, ki se jih obravnava kot drugačne, predmete, otroke… Želimo si, da bi bralke in bralci v njih zagledali ljudi, ki smo jih kot družba sistemsko slabo obravnavali.
Knjiga je kritika totalnih ustanov, ki, žal, niso zgodovina, ampak so tudi danes še kako žive. Tako kot razstava Neskončne Trate norosti tudi vodnik odstira pogled v drobovje ustanove, v kateri vladajo moč, pravila in urniki, odloki, zdravila … ter težko življenje, ki ni vredno človeka.
Vodnik je tudi povabilo v Muzej norosti, samoniklo prizorišče, ki je nastalo in obstalo zaradi zavzemanja dediščinske skupnosti, da se prav zadnje zgodovinske plasti srednjeveškega gradu Cmurek - ki imajo v družbi slabšalno oznako norišnica – ne izbrišejo in izgubijo za vedno ter da se ohrani spomin na ljudi, ki so v tem zavodu živeli in delali.
Sonja Bezjak
Knjigo je mogoče kupiti v Muzeju norosti na Tratah.
Besedilo: Sonja Bezjak
Spremni besedili: Prosper Wanner, Darja Farasin
Izdajatelj: Muzej norosti, Trate
ISBN: 978-961-93918-9-1
Specifikacija: mehka vezava, 21 × 13 cm, 80 strani
Knjiga je izšla s podporo:
Žepnica Grad Cmurek
Igor Sapač v žepnici o gradu Cmurek poglobljeno raziskuje enega izmed najstarejših ohranjenih srednjeveških gradov na Slovenskem. S strateško postavitvijo na skalni pomol nad reko Muro, po kateri od leta 1919 poteka mejna črta, grad v širšem prostoru predstavlja edinstven kulturni spomenik. Grad Cmurek sta okoli leta 1140 kot središče zemljiškega gospostva zgradila Burkhard in njegova žena Judita, ki sta se po njem tudi poimenovala. V obsežnem grajskem kompleksu so danes še vedno razpoznavne njegova visokosrednjeveška arhitekturna zasnova in kakovostno izklesane umetnostne prvine. Med zgodnjenovoveškimi preureditvami gradu v renesančno plemiško rezidenco družine Stubenberg izstopa zaključeno monumentalno arkadno notranje dvorišče. Grad, ki je bil stoletja dolgo neločljivo povezan z neposredno okolico, je v 20. stoletju zaznamovala v njem delujoča zaprta socialnovarstvena ustanova oziroma »norišnica«. Po zaslugi posameznikov, združenih v dediščinsko skupnost Muzeja norosti, Trate, od leta 2013 ponovno postaja prepoznavno središče obmejnega sožitja.
Avtor: Igor Sapač
Založnik: Založba ZRC
Soizdajatelja: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta in Muzej norosti, Trate
ISBN: 978-961-05-0779-6
Specifikacija: mehka vezava, 21 × 13 cm, 136 strani
Žepnica je izšla s podporo Ministrstva za kulturo RS.
Prispevki k biografiji Terezije Mostler
Radijska oddaja prinaša kratek uvid v pionirske čase slovenske fotografije. Toda ne katere koli, temveč umetnosti in obrti, ki ju je vodila ženska roka. Slovenske fotografinje, kot je videti tudi v svetu, so v zgodovini veliko manj znane kot njihovi kolegi, čeprav je med pionirji kar nekaj žensk. O nenavadni usodi Terezije Mostler s Trat, ene prvih slovenskih fotografinj bo pripovedoval Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa ...
Radijski oddaji Sledi časa lahko prisluhnete iz arhiva RTV Slovenija
Pripravil: Marko Radmilovič, 4. 9. 2022
Film Muzej norosti
Dokumentarni film Muzej norosti si lahko ogledate v arhivu RTV Slovenija
scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović
direktor fotografije: Bernard Perme
avtorja glasbe: Ana Kravanja in Samo Kutin
Povejte nam svojo zgodbo s Trat
V gradu Cmurek na Tratah, ob slovensko-avstrijski meji, od leta 2013 deluje Muzej norosti.
Umestili smo ga v nekdanjo veliko institucijo, ki se je imenovala Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate in jo je država leta 2004 zaprla z zagotovilom, da bo ljudi preselila nazaj v skupnost, kjer jim bo nudila podporo za dostojno življenje.
V muzeju zbiramo gradivo, s katerim obiskovalcem pokažemo, kako je bilo videti življenje v taki ustanovi na robu države. Nekaj gradiva smo že zbrali in ga tudi predstavili na razstavi. Manjkajo nam še pričevanja ljudi, ki so v tem zavodu na Tratah živeli. Za ljudmi, ki so se leta 2004 od tu odselili, smo izgubili vse sledi. Radi bi slišali njihove zgodbe, zapisali njihove spomine in jih predstavili v muzeju kot spomin in opomin. Vse, ki kaj veste o zavodu na Tratah prosimo, da nam pomagate pri zbiranju zgodb o življenju in delu v zavodu na Tratah. Pišite nam na info@muzejnorosti.eu ali nas pokličete na 070 433 219.
Utrinki s Trat
