Muzej norosti deluje v prostorih prvega dezinstitucionaliziranega zavoda v Sloveniji. Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. 12. 2025, ponovno spominjamo na Smernice Združenih narodov o deinstitucionalizaciji, ki države pozivajo, naj:
- brez odlašanja ustavijo nove namestitve v zavode,
- pospešijo preselitve ljudi v skupnost,
- zagotovijo ustrezne podporne storitve za življenje v običajnem okolju.
Z raziskovalnimi, izobraževalnimi in razstavnimi programi vse leto opozarjamo na nujnost deinstitucionalizacije, razvoja storitev v skupnosti in vključevanja ljudi z oviranostmi.
Letos je petčlanska komisija v sestavi treh vabljenih strokovnjakinj – Kaje Zoran, dr. Urše Valič in predsednice komisije dr. Sare Pistotnik – ter dveh članic Muzeja norosti izbrala tri zaključna dela študentov in študentk.
Izbrana zaključna dela za leto 2025
Diplomsko delo
- Moč podporne skupine pri preselitvi osebe iz varovanega oddelka
Avtor: Tine Drašak
Fakulteta: Fakulteta za socialno delo, UL
Mentorica: dr. Vera Grebenc
Magistrski deli
-
Analiza novinarskega poročanja o nasilju na Psihiatrični kliniki Ljubljana s perspektive načel zapisovanja v socialnem delu
Avtorica: Eva Lipovšek
Fakulteta: Fakulteta za socialno delo, UL
Mentorica: dr. Vera Grebenc
-
Bivajmo skupaj: idejna zasnova stanovanjske skupnosti z novim kulturnim središčem kot širitev VDC Ajdovščina–Vipava
Avtorica: Lea Elena Vidmar
Fakulteta: Fakulteta za arhitekturo, UL
Mentor: doc. Mitja Zorc
Utemeljitve izbranih del
Diplomsko delo – Tine Drašak
Diplomsko delo Tineta Drašaka osvetljuje eden ključnih izzivov deinstitucionalizacije – prehod posameznika iz varovanega oddelka v življenje v skupnosti. Avtor raziskuje vlogo neformalnih zagovorniških skupin in pokaže, kako lahko prav te skupnosti podpore odločilno prispevajo k uspešnemu preseljevanju ljudi z oviranostmi iz institucionalnega okolja.
Z analizo konkretne zagovorniške akcije Tine razpre pomembna vprašanja o tem, kako lahko neformalna podpora prepozna ovire in soustvarja rešitve, ki posamezniku omogočajo bolj avtonomno življenje. Metodološko dobro zasnovan primer pokaže, da zagovorništvo ni le koncept, temveč praksa, ki se odziva na potrebe konkretne osebe.
Naloga predstavlja dragocen prispevek k razumevanju, kako zagovorniške skupnosti pomagajo zmanjševati neenakosti in premagovati strukturne ovire, s katerimi se srečujejo ljudje ob izhodu iz institucij. Tine se odlikuje tudi s premišljenimi predlogi za izboljšanje sistema ter s primerjavami iz drugih domačih primerov, vključno z izkušnjami v Rogu. Delo je jasno in tekoče napisano ter kaže visoko raven razumevanja sodobnih pristopov k dezinstitucionalizaciji.
Magistrsko delo – Eva Lipovšek
Magistrsko delo Eve Lipovšek analizira novinarsko poročanje o nasilju v psihiatričnih ustanovah – temi, ki je v slovenskem prostoru pogosto stigmatizirana in premalo raziskana. Avtorica s kombinacijo znanj novinarstva in socialnega dela pokaže, kako pogosto občutljive zgodbe postanejo poenostavljene ali nepopolne ter kako pomembna je etična odgovornost novinarjev pri poročanju o osebah v duševnih stiskah.
Delo prinaša pomembne vpoglede v to, kako bi lahko novinarji delo opravljali bolj odgovorno, premišljeno in skladno z načeli socialnega dela. Prispevek je dragocen tako za novinarsko kot za socialnovarstveno stroko. Avtorica prepričljivo predstavi nujnost interdisciplinarnega pristopa ter možnosti nadaljnjega razvoja področja – zlasti z vključevanjem perspektiv ljudi z lastnimi izkušnjami psihiatrične obravnave.
Magistrsko delo – Lea Elena Vidmar
Magistrsko delo Lee Elene Vidmar povezuje arhitekturo in dezinstitucionalizacijo ter ponuja inovativno idejno zasnovo, ki preobraža tradicionalne institucionalne prostore v dinamične skupnostne centre. Avtorica obravnava ključna vprašanja, kako lahko arhitekturna zasnova omogoča večjo samostojnost, enakopravnost in dostopnost za ljudi z oviranostmi.
Z izjemno dobro utemeljenimi analizami in natančno izdelanimi načrti Lea pokaže, kako lahko arhitektura aktivno prispeva k vključevanju ljudi v družbeno življenje. Predlagana vključitev kulturnega središča kot prostora skupnega ustvarjanja odpira nove možnosti za povezovanje uporabnikov in širše skupnosti.
Delo predstavlja pomemben doprinos k razumevanju, kako prostorski koncepti podpirajo procese deinstitucionalizacije, ter izkazuje sposobnost avtorice za interdisciplinarno razmišljanje, ki ga na tem področju pogosto pogrešamo.
Čestitke prejemnikom priznanj
Prejemniku in prejemnicama priznanj Muzeja norosti iskreno čestitamo. Njihova dela predstavljajo pomemben prispevek k razvoju področja človekovih pravic, deinstitucionalizacije in podpore ljudem z oviranostmi.
Slovesna podelitev priznanj bo v četrtek, 11. decembra 2025, ob 18. uri, v Muzeju norosti na Tratah.
Vljudno vabljeni.