Spoštovani predsednik vlade, dr. Robert Golob, predsednica državnega zbora, mag. Urška Klakočar Zupančič in minister za solidarno prihodnost, g. Simon Maljevac.
Z zaskrbljenostjo smo prebrali odločbo, ki jo je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor naslovil na zavod Dom na Krasu, v kateri zahteva, da se v roku 24 ur šest stanovalcev izseli iz svojega doma v stanovanjski skupini v Solkanu. To se dogaja ljudem, ki so po več letih institucionaliziranega bivanja v zavodu končno dobili priložnost dostojnega življenja kot neodvisni in enakopravni pripadniki družbe. Odločitev za takojšnje prenehanje uporabe stavbe in posledično možnost deložacije je utemeljena s tem, da je uporaba stavbe, v kateri je stanovanjska skupina, neskladna z njeno klasifikacijo. Stavba je namreč klasificirana kot enostanovanjska, inšpekcijska odločba pa trdi, da bi morala biti klasificirana kot stanovanjska stavba za posebne družbene skupine.
Takšna odločitev je pravno nevzdržna, saj nesorazmerno posega v človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki jo zagotavlja 36. člen Ustave RS. V ustavnopravnem smislu je stanovanje vsak prostor, v katerem človek upravičeno pričakuje zasebnost, njegov bistveni vidik pa je pravica bivanja, domovanja (Up-32/94, tč. 12). V tem smislu so tudi stanovanjske skupine dom tistih ljudi, ki v njih živijo.
Poleg tega inšpekcijska odločba prekomerno posega v pravico do zasebnosti, ki je varovana s 35. členom Ustave RS, ter v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter doma po 8. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), v katere oblast lahko poseže le, če je to določeno z zakonom in je to nujno v demokratični družbi zaradi zaščite najbolj temeljnih družbenih vrednot, kot so državna varnost, preprečitev neredov ali kaznivih dejanj ipd. Zgolj klasifikacija, ki nima vsebinske utemeljitve v ogroženosti stanovalcev, okoliških prebivalcev ali naravnega okolja, ne more biti podlaga za tako drastičen poseg v eno najbolj temeljnih človekovih pravic, zlasti pa zato, ker pravna praksa v zvezi s klasifikacijo stavb, ki so namenjene uporabi za bivanje v stanovanjskih skupnosti, ni enotna: klasifikacija v inšpekcijski odločbi se razlikuje od mnenja pristojnega Direktorata za prostor in graditev Ministrstva za naravne vire in prostor, ki stoji na stališču, da je objekt ustrezno klasificiran kot enostanovanjska stavba.
Stanovanjske skupine v Sloveniji obstajajo že več kot 30 let. Selitev ljudi z oviranostjo iz institucij v skupnost je korak k spoštovanju njihovih človekovih pravic, saj se lahko po dolgih letih sami odločajo o tem, kje in kako bodo živeli. Ni jim, na primer, več treba bivati v 5- posteljnih sobah z eno kopalnico na 50 ljudi, kjer ni zasebnosti, miru ali samostojnosti. Stanovanjske skupine so oblika bivanja, ki za razliko od bivanja v zavodu človeku omogoča bolj neodvisno in dostojno življenje. So prostor zavetja, ki ga lahko stanovalci sami oblikujejo in kjer dobijo podporo, ki jim je prilagojena. Predvsem pa se lahko ljudje z oviranostjo, ki živijo v stanovanjskih skupinah ali samostojnih stanovanjih, lažje vključujejo v lokalno skupnost ter imajo življenje, kot ga imamo vsi. Težava, ki je nastala z odločbo gradbenega inšpektorata, pa jasno kaže na to, da država do zdaj ni zares poskrbela, da bi lahko vsi ljudje z oviranostjo živeli v skupnosti, zaradi česar mora več kot 4000 ljudi še vedno živeti v velikih institucijah. Tiste, ki pa živijo v stanovanjskih skupinah ali samostojnih stanovanjih – teh je okoli 1000, pa lahko očitno čez noč deložirajo iz njihovega doma.
K pomembnemu koraku, da zagotovimo vsem ljudem z oviranostjo življenje v skupnosti, nas zavezujejo ključni mednarodni dokumenti, kot so Konvencija o pravicah invalidov. Konvencijo je Republika Slovenija ratificirala skupaj z Izbirnim protokolom že leta 2008 in določa, da morajo države podpisnice sprejeti vse potrebne ukrepe, da omogočijo uresničevanje pravice do življenja v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje in vključitev v skupnost ter za preprečevanje osamljenosti ali izključevanja iz skupnosti. Vendar naša država na tem področju še vedno ne dosega zadostnih standardov in ne zagotavlja možnosti za uresničevanje pravic po Konvenciji, za nekaterimi evropskimi državami pa zaostajamo celo za več desetletij.
Inšpekcijska odločba je pokazala na sistemsko težavo, ki jo je treba takoj odpraviti.
- Ministrstvo za solidarno prihodnost mora nemudoma pristopiti k reševanju situacije na terenu tako, da se prepreči deložacijo šestih stanovalcev stanovanjske skupine v Solkanu.
- Pristojna ministrstva morajo brez odlašanja pripraviti zakonodajne spremembe, ki urejajo podporo v skupnosti.
- Vlada in parlament morata sprožiti in sprejeti tudi druge spremembe zakonodaje, ki posredno vpliva na uresničevanje deinstitucionalizacije in zagotovitve podpore v skupnosti.
Sistemska ureditev tega področja bi pomenila odločilen korak k preselitvi ljudi iz institucij nazaj v skupnost in ljudem v skupnosti omogočila, da dobijo podporo tam, kjer živijo – na svojem domu. To bi tudi omogočilo uporabnikom stanovanjske skupine v Solkanu, ki jim grozi deložacija, da ostanejo v svojem novem domu.
dr. Sonja Bezjak, Muzej norosti
in sopodpisniki:
Dom na Krasu
Inštitut RS za socialno varstvo
Pravna mreža za varstvo demokracije
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Katedra za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani
Katedra za socialno vključevanje in pravičnost, Fakulteta za socialno delo Univerze v
Ljubljani
Katedra za raziskovanje in organizacijo, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
Zavod Risa
Kralji ulice
Zveza Sonček
YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
Zavod za kulturo raznolikosti Open
Glas ljudstva
Mirovni inštitut
Slovenska filantropija
Danes je nov dan
Društvo Poglej
Zavod PIP
Informacijski center Maribor
Stanovanjski blok
Zavod BOB
Zadruga Zadrugator
IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora
Prostorož
Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Društvo Organizacija za participatorno družbo
Hiša! Društvo za ljudi in prostore
RAZVOJ Maribor
Emkej
Leopold I.
Siti Hlapci
Stari Pes
Anja Medved
dr. Vladimir Milošević, spec. psih.
dr. Bojan Dekleva
dr. Mojca Mihelj Plesničar
dr. Rajko Muršič
dr. Uršula Lipovec Čebron
dr. Simona Zavratnik
Matjaž Pikalo
Beti Strgar
Andrej Rozman Roza
dr. Tanja Rener
Daša Doberšek
dr. Miloš Kosec
Elena Pečarič
Klavdija Poropat
Domen Ratej
dr. Živa Humer
dr. Simona Zavratnik
Bor Ravbar
mag. Anja Planišček
Nika Kovač
Ula Talija Pollak
Suzana Krevh
Simon Chang
Birsa Nejc
dr. Ajda Pfifer, univ. dipl. psih.
Neža Vodopivec
Miha Škerget
Željko Milovanovič
Filip Bojanič
Zoran Petrovič
Maja Pegan
Katja Beck Kos
Rene Puhar
Petra Hazabent
Tomaž Tomljanovič
Živa Kleindienst
dr. Špela Razpotnik
dr. Ana Kralj
Anže Štrancar
dr. Miloslav Poštrak
dr. Srečo Dragoš
Pred. Marko Mesec
Blaž Šef
dr. Damijan Štefanc
dr. Urša Valič
dr. Petra Svoljšak
dr. Mirjana Mencej
mag. Marija Gradišnik Marinković
Barbara Medvešček
Zavod Brez ovir
dr. Helena Rožman
dr. Maca Jogan
dr. Marjeta Mencin
Maja Kastelic
Tilen Recko
Barbara Drofenik
Društvo Altra
Brina Klampfer Merčnik
dr. Igor Sapač
Strokovna služba Društva ŠENT
Novi Paradoks
Ciril Zupan
Monika Bohinec
Jošt Cafuta Maček
dr. Nina Mešl
Boris Hajdinjak
Draga Potočnjak
dr. Lea Šugman Bohinc
Študentska Iskra
Zavod Franko
Danijel Lenošek
Ivan Peternelj