Dober dokumentarec ste naredili. Pod dobrim pa ne mislim samo načina, kako ste se lotili dokumentarca, ampak tudi temo, ki ste jo predstavili in dobesedno "osvetlili". Mračna in neprijetna tema za večino ljudi. Bližja nam je tistim, ki imamo ali smo imeli osebne izkušnje z ljudmi, ki so se soočili z zdravstvenimi stanji. S takšnimi ali drugačnimi, ki se prevečkrat "zdravijo" s tabletami. Po tej osebni izkušnji sem prišel do spoznanja, da tablete ne pomagajo. Pomagajo pa izleti na prostem, v naravi, ko imajo ljudje npr. možnost opazovati ptice in druge prostoživeče živali. Ko se ljudje počutijo svobodne, ko zadihajo. Čeprav se to sliši preveč banalno, preveč preprosto, ima po mojem mnenju ta preprostost zunaj v naravi večji, predvsem pa bolj pozitiven učinek na počutje ljudi, kot pa ga imajo zapiranje v prostore in tablete. Zagotovo pa je veliko bolj naporno voditi ljudi na prostem, se z njimi ukvarjati, kot pa jim dajati zdravila in jih imeti zaprte. Ne bi rad pavšalno sodil "zdravljenja" ljudi v inštitucijah, kot je Hrastovec, ker ga ne poznam. Vem pa, da bi lahko v Psihiatrični bolnišnici v Ormožu za zdravje tamkajšnjih ljudi delali drugače.
Moja ideja je bila, vodenja po naravi. Ampak kaj bi potem delali zdravniki.
