Kulturna dediščina niso samo zgodovinske stavbe, spomeniki in predmeti. Zanima nas, kako postane prostor povezovanja ljudi, skupnosti in njihove prihodnosti?
V Muzeju norosti smo se o teh vprašanjih pogovarjali s Caroline Fernoland, ključno akterko za revitalizacijo vasi Viscri v Romuniji. Viscri je transilvanska saška vas z značilno tradicionalno arhitekturo, barvitimi kmečkimi domačijami in utrjeno srednjeveško cerkvijo, ki je zaradi svoje kulturne vrednosti vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Pogovor s Caroline Fernoland izhaja iz razumevanja, da moramo pri ohranjanju dediščine misliti tudi odnos do prostora, ljudi, njihovega znanja, izkušenj in načina življenja. Njena vrednost se kaže tudi v tem, kako jo ljudje sprejemajo za svojo, kako z njo živijo in jo vključujejo v svoje predstave o prihodnosti.
Tudi v Muzeju norosti na gradu Cmurek dediščino razumemo skozi ljudi in njihove zgodbe. V prostorih kulturnega spomenika smo ustvarili prostora za srečevanje, razumevanje in sodelovanje. Verjamemo, da kulturna dediščina zares zaživi takrat, ko postane del skupnosti.
Pogovor s Caroline Fernolend odpira razmislek o načelih Konvencije Faro o vrednosti kulturne dediščine za družbo ter o tem, kako lahko kulturna dediščina prispeva k bolj povezani in vključujoči družbi.
Vabljeni k poslušanju tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=7ZbXnjVgrq0.
Pogovor je nastal v okviru projekta Smer: kulturna dediščina, ki ga financira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.
