Vljudno vas vabimo, da se v četrtek, 29. februarja 2024, ob 11. uri, v Atriju ZRC udeležite predstavitve sedemindvajsete knjižice iz zbirke Umetnine v žepu Grad Cmurek avtorja Igorja Sapača.
Pogovor, ki ga bo vodil dr. Miha Preinfalk, bo obeležil tako izid žepnice kakor tudi 10. obletnico prve okrogle mize o gradu Cmurek iz cikla Gradovi na razpotju leta 2014.
Sodelovali bodo:
Izr. prof. dr. Igor Sapač, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Izr. prof. dr. Mija Oter Gorenčič, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
Dr. Sonja Bezjak, Muzej norosti, Trate
Prof. dr. Rajko Muršič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Igor Sapač v žepnici o gradu Cmurek poglobljeno raziskuje enega izmed najstarejših ohranjenih srednjeveških gradov na Slovenskem. S strateško postavitvijo na skalni pomol nad reko Muro, po kateri od leta 1919 poteka mejna črta, grad v širšem prostoru predstavlja edinstven kulturni spomenik. Grad Cmurek sta okoli leta 1140 kot središče zemljiškega gospostva zgradila Burkhard in njegova žena Judita, ki sta se po njem tudi imenovala. V obsežnem grajskem kompleksu so danes še vedno razpoznavne njegova visokosrednjeveška arhitekturna zasnova in kakovostno izklesani umetnostni elementi. Med zgodnjenovoveškimi prezidavami gradu v renesančno plemiško rezidenco družine Stubenberg izstopa zaključeno monumentalno arkadno notranje dvorišče. Grad, ki je bil stoletja dolgo neločljivo povezan z neposredno okolico, je v 20. stoletju zaznamovala v njem delujoča zaprta socialnovarstvena ustanova oziroma »norišnica«. Po zaslugi posameznikov, združenih v dediščinsko skupnost Muzeja norosti, od leta 2013 ponovno postaja prepoznavno središče obmejnega sožitja.
Predstavitev žepnice bo tokrat združena z okroglo mizo o trenutnem stanju in prihodnosti gradu Cmurek. Na njej bodo poleg avtorja in drugih, ki so sodelovali pri nastanku knjige, svoj pogled na problematiko predstavili tudi strokovnjaki, ki skrbijo za grajsko stavbo in vsebine znotraj starodavnih cmureških zidov.
