Izjemen prispevek o tem obdobju in zgodbi ljudi ter gradu. Mi kar odzvanjajo zgodbe in puščajo sled za razmišljanje. Kakorkoli, po ogledu filma sem kar malo spremenjen.

Kaj naj rečem? Ganljivo. Jokala sem zraven. Res delate za dobro zadevo. Hvala. Dokumentarec je velika vrednost za naš kraj.

Iskrene čestitke. Sijajna oddaja. In v prime timu. Močno opozorilo javnosti.

Vse dobro Cmureku in vsej ekipi.

Ta zgodba me je zelo prevzela, ker sem jo poznala že od prej iz Muzeja norosti. Dokumentarec je zelo dober, ker si lahko slišal te ljudi in njihove izkušnje. Dobil si celo sliko stanja zaprte institucije.

Ganjena po ogledu Amirjevega in vašega skupnega filma vam čestitava, se zahvaljujeva in upava ne le na odziv gledalcev oziroma kulturn(išk)e publike, ampak tudi odločevalcev o humanizaciji, vključevanju naših tako ali drugače oviranih ter prikrajš

Danes sem si ogledala film. Prej se nisem počutila pripravljeno. Odličen je, ganil me je. In s komerkoli govorim, vse je navdušil, vsem dal misliti, vseh se je dotaknil. In nihče ni več isti, potem ko si je ogledal film. Res, super.

Odlična iztočnica za zamislit. Sploh zdaj, v tem času, ko s pospešenimi koraki, prostovoljno stopamo v en taki globalni Hrastovec, v bolj prijazni obleki seveda. V imenu varnosti so rekli … No, saj je že čas da pademo, globoko, dosti nižje.

Dober dokumentarec ste naredili. Pod dobrim pa ne mislim samo načina, kako ste se lotili dokumentarca, ampak tudi temo, ki ste jo predstavili in dobesedno "osvetlili". Mračna in neprijetna tema za večino ljudi.

S posebno pozornostjo sem si ogledal izjemen, tenkočuten dokumentarec Muzej norosti. Tudi zaradi tega, ker sem kot novinar začetnik pred skoraj pol stoletja za takratni Radio Ljubljana pisal in tudi posnel reportažo o zavodu Hrastovec.

Kot mlada psihologinja sem bila tam na obisku in Srečko (mislim, da je socialni delavec) me je peljal po Zavodu in mi predstavil njihove prebivalce, uporabnike ali, kako so jih takrat že imenovali.